[et_pb_section admin_label=”section” transparent_background=”off” allow_player_pause=”off” inner_shadow=”off” parallax=”off” parallax_method=”off” padding_mobile=”off” make_fullwidth=”off” use_custom_width=”off” width_unit=”on” make_equal=”off” use_custom_gutter=”off” module_class=”article”][et_pb_row admin_label=”row”][et_pb_column type=”4_4″][et_pb_text admin_label=”Text” background_layout=”light” text_orientation=”left” use_border_color=”off” border_color=”#ffffff” border_style=”solid”]

Čeprav moja boljša polovica vztrajno trdi, da so konference zguba časa in da gremo očetje daleč od doma le, da se nam ni treba preveč ukvarjat z otroci, to ni popolnoma res. Tokrat smo v Barceloni dejansko zvedeli veliko zanimivega.

Eno od teh presenečenj je bil Excel. Morda se je malce kazalo že prej, ampak zdaj je čisto očitno: Excel postaja osnovno BI (Business Inteligence ali poslovna analitika) orodje.

To se niti ne zdi tako nenavadno, saj Office prinese Microsoftu kar zajeten del prihodkov. Verjetno je torej smiselno to ohranjat ali povečevat, to pa zahteva dodajanje novih in novih funkcij. Očitno so pri Microsoftu ocenili, da bo t.i. personal BI naslednja pomembna zadeva v IT industriji in to vgradili v njihov najpomembnejši produkt.

Povejmo torej na kratko, kaj je čudež imenovan personal ali self service BI.

Gre za funkcionalnosti, ki so bile prej na voljo le v OLAP strežnikih, sedaj pa jih je mogoče izvajati brez njih in to celo na prenosnih računalnikih. Ne gre le za to, da so sedaj računalniki toliko bolj zmogljivi, preboj je naredila nova tehnologija shranjevanja podatkov v tabele imenovana VertiPaq. Te živijo v RAM in so močno stisnjene, visoko stopnjo stiskanja pa dosežejo tako, da ne stiskajo podatkov v vrsticah ampak v stolpcih tabel. Ta način deluje odlično v primerih, ko podatki v posameznih stolpcih niti nimajo tako zelo velik nabor vrednosti. Takih podatkov je v realnem svetu veliko, recimo v prodaji, statistikah prebivalstva, geopodatkih… Ocenjuje se, da na ta način lahko ustrezno obravnavamo do 95% različnih podatkov, ki jih poslovni analitiki srečujejo pri svojem delu.

Kako to potem poteka v praksi? Enostavno. V Excelu 2013 omogočimo PowerPivot in PowerView vtičnik, ki sta že nameščena, vendar ne omogočena (v nekaterih verzijah Office jih je potrebno dodatno namestiti, v Home & Business in Student verziji pa niso omogočeni). Nato v PowerPivot uvozimo nekaj deset milijonov zapisov in iz tega naredimo lepa poročila. Na izjemni prezentaciji Rafala Lukawieckega, smo videli primer z 62 mio zapisov, ki se je sortiral in filtriral v nekaj desetinkah sekunde, vse operacije z grafi in pivot tabelami so bile tudi takojšnje. Res impresivno.

Toda to še ni vse…

Večje presenečenje nas je čakalo na predavanju “Access Apps for Business Users”, kjer je Chris McNulty pokazal novo reinkarnacijo Microsoft Access, tokrat v navezavi s SharePoint strežnikom. Naj razložim tole malo bolj podrobno.

Access je z nami že mnogo let. Mislim pa, da ne bo preveč daleč od resnice, če rečem, da se ga tudi izogibamo že približno tako dolgo. Verjetno je osnovni razlog v tem, da je bil zasnovan kot eno uporabniška aplikacija za reševanje izzivov, ki so sami po sebi več uporabniški. To nikoli ni bila prav dobra kombinacija.

Nekaj časa nazaj, verjetno s prihodom Microsoft SharePoint 2010, je bilo mogoče Access baze prenesti v SharePoint strežnik, s čemer je odpadel problem eno uporabniške aplikacije. Težava je bila v tem, da je bilo podprtih le nekaj funkcionalnosti, ki niso zares omogočale narediti kaj dosti. Microsoft pravi, da so v tej verziji to bistveno popravili. Ne upam si z gotovostjo trditi, da ima prav, res pa je delovanje kar impresivno.

Kaj torej prinaša nov Access v povezavi z SharePoint 2013?

Če smo čisto pošteni, je od prejšnjega Accessa pravzaprav ostalo le ime. Vse ostalo je drugačno že v zasnovi sistema.

Access podatkovne baze v smislu posebne datoteke ni več. Baza je vedno na SQL 2012 + strežniku, tako da glavna ovira, ki nam je do sedaj parala živce, v celoti odpade.

Bivše formice (Forms), ki se sedaj imenujejo Views, so sicer nekoliko omejene, oblike ne moremo nastaviti na piksel natančno, zgleda pa, da se da narediti precej. Morda zadeva sedaj še najbolj spominja na aplikacijo, ki je svoje življenje začela na Macih: FileMaker.

Za občutek, kako vse skupaj zgleda, prilagamo filmček, ki smo ga našli na YouTube.

Kaj pa programiranje?

Access prinaša popolnoma nov programski jezik, ki na prvi pogled zgleda relativno skromen. Zgleda pa, da pokriva osnovne uporabniške zahteve in da nima zelo strme krivulje učenja, ki je tako značilna za ostal SharePoint ekosistem. Še vedno pozna dogodke, kot so OnDelete, OnLoad…, tu lahko izvajamo razna preverjanja, alarmiranja, obveščanja.. Skratka dovolj, da je mogoče narediti kar kompleksne poslovne aplikacije.

Ključna prednost je v tem, da so podatki že v SQL strežniku in če bi želeli te zadeve na neki točki nadgraditi, ne bi imeli velikih težav.

Za zaključek bomo poskusili uganiti, kam bo šla ta zgodba v prihodnosti. Predvidevamo, da bo Access postal vezni člen, ki ga je poskušal Microsoft sedaj reševati z drugo aplikacijo – Infopath. Ta vezni člen povezuje dokumente (word, powerpoint..) z meta podatki in raznimi procesi. Tu InfoPath ni bil prav dober. Uvajal je neko novo tehnologijo, programsko je bilo težko izvesti razne validacije in stvari, ki niso bile v začetku zamišljene. Verjetno je to tudi razlog, da je Microsoft najavil, da InfoPath ukinja. S tem je v SharePoint ekosistemu nastala praznina, ki jo bodo deloma zapolnile “front-end” tehnologije, kot je jQuery, za zahtevnejše vnose relacijskih podatkov pa bo na voljo Access. Žalosti nas le, da ga nekako zaenkrat niso uspeli upeti v WorkFlow mašinerijo, ki ostaja poglavje zase v SharePoint serverju.

[/et_pb_text][/et_pb_column][/et_pb_row][/et_pb_section]