[et_pb_section admin_label=”section” transparent_background=”off” allow_player_pause=”off” inner_shadow=”off” parallax=”off” parallax_method=”off” padding_mobile=”off” make_fullwidth=”off” use_custom_width=”off” width_unit=”on” make_equal=”off” use_custom_gutter=”off” module_class=”article”][et_pb_row admin_label=”row”][et_pb_column type=”4_4″][et_pb_text admin_label=”Text” background_layout=”light” text_orientation=”left” use_border_color=”off” border_color=”#ffffff” border_style=”solid”]
V naslednjih tednih bomo povzeli nekaj najbolj zanimivih vsebin iz evropske SharePoint konference, ki smo se je udeležili prejšnji teden v Barceloni.
Začenjamo s perfektnim prispevkom Dana Holma na temo nadgradnje SharePoint okolij. Z vsem, kar je bilo v tem okviru povedano, se popolnoma strinjamo in vas vabimo, da o tem premislite in delite svoje mnenje.
Najprej na kratko o SharePointu kot produktu. Večkrat razmišljam o tem, kako uspe večjim korporacijam obstati in celo dobro živeti s produkti, ki so daleč od perfekcije. SharePoint je gotovo v tej kategoriji. Čeprav je zelo hitro rastoča tehnologija, ji manjkajo osnovna orodja in dobre prakse, ki bi omogočala nekako normalno delo s to tehnologijo. Kaj mislim kot normalno delo? Recimo enostavne nadgradnje, enostavno premikanje lastnih rešitev med testnim in produkcijskim okoljem in včasih tudi, da bi kakšna zadeva (recimo ECT) enostavno samo delala.
Si predstavljate recimo, da bi morali pri nadgradnji Exchange strežnika najprej pobrisati vse nastavitve in domene in nato vse to postaviti nazaj? Ali pa da bi morali za selitev nabiralnika iz enega strežnika na drugega uporabiti neko ločeno plačljivo orodje? Pri Exchange strežniku te zadeve niso potrebne, zato ga štejem v skupino zrelih produktov. S SharePointom pač ni tako. Upgrade je prava mora, posebej, če imamo kakšne prilagojene rešitve, migracija vsebin iz enega na drugi strežnik tudi, migracija delovnih tokov (WorkFlows) pa je praktično nemogoča. Obstaja sicer orodje tretjega proizvajalca, ki to počne, vendar rezultati niso zanesljivi.
Kaj smo torej na to temo zvedeli od Dan Holma?
Nadgraditi? Nikakor.
Kaj je alternativa? Postavimo vzporeden strežnik SharePoint 2013 in takoj vklopimo funkcionalnosti, ki jih posel potrebuje. To je gotovo napreden iskalnik, ki pride sedaj zraven (prej FAST search), za določen del naročnikov tudi MySites in “družabne” komponente. Takoj uporabnikom tudi omogočimo, da nove zadeve počno na novi platformi. Iskalnik bo seveda delal tudi po starem SharePoint delu, če se modro lotimo te integracije bo za uporabnike zelo neboleča. Takoj boste lahko začeli razvijati “Content by Search” tip aplikacij, ki so bistveno enostavnejše za razvoj. Kar je najbolj bistveno pa je: poslovne prednosti nove platforme bodo na voljo takoj, ne čez 3 mesece, pol leta ali dve leti ali kolikor bi pač trajal projekt nadgradnje. V besedah vašega CFO: ROI se bo začel generirat takoj po postavitvi. Bistveno boste tudi zmanjšali možnosti, da se cel projekt ponesreči in da nikoli ne ugleda luči sveta.
Še odstavek za skeptike
Če berete ta odstavek, si boste verjetno rekli: ampak stare verzije SharePointa s časom več ne bodo podprte, poleg tega bi radi kakšen strežnik ali štiri ugasnili in odprodali…
Vse to je res, vendar imate čas. Stara IT krama pa je v glavnem brez vrednosti. V tem času bo precej vsebin že zastarelih in jih sploh več ne bo treba seliti. Za tiste, ki so stalno v uporabi, seveda lahko pripravite tudi plan migracije in jo izvedete kmalu po objavi nove platforme. S časom lahko postopoma prenesete vse še relevantne vsebine. Mimogrede, za selitev priporočamo tri različne poti, glede na pomembnost vsebin. Ker se mi zdi ta kos pomemben, ga navajam kar tule:
- vsebine, ki jih uporablja večina podjetja in jih je treba pred selitvijo popraviti,
- vsebine, ki jih uporablja večina, a so dovolj dobre za selitev,
- vsebine, ki jih uporablja manjši del sodelavcev in ne vplivajo na celo podjetje.
Verjetno ste opazili, da je prvi tip najdražji v selitvi, zadnjega pa izvedejo oddelki sami. Bolj natančno se bomo razpisali o tem ob drugi priliki.
Če imate nekaj sreče, lahko relativno hitro preselite vse vsebine in na koncu ostanejo na starem SharePoint strežniku le še posebej razvite aplikacije. Veliko možnosti je, da se jih bo dalo prepisati v Content by Search tip, kjer razvoj ne bo tak velik zalogaj, kot je bil razvoj obstoječih. Popolnoma legitimna možnost pa je tudi, da se vprašate kakšen poslovni prispevek naredijo aplikacije in kaj bi zgubili, če jih več ne bi imeli. Ali pa: če naredimo podobno zadevo z rešitvami, ki so že v SharePointu (Out of the Box – OOB), koliko časa bomo zgubili z uvajanjem uporabnikov in koliko bodo potem uporabniki z vsakodnevnim delom s tem? Včasih je odgovor presenetljiv in se izkaže, da boste morda celo prihranili s časom, obenem pa uporabnike usmerili v “pravo” razmišljanje in s tem s časom dobili še kakšnega SharePoint power uporabnika.
[/et_pb_text][/et_pb_column][/et_pb_row][/et_pb_section]
