Podjetja, vsaj ta, ki še niso “v oblaku”, za svoje informacijske potrebe uporabljaljo različne pristope. Precej je še rešitev, ki temeljijo na namenskih strežnikih za posamezno aplikacijo ali nekaj aplikacij, sicer se pa v našem poslovnem okolju najbolj uporabljata dva ponudnika virtualizacij, to sta Vmware in Microsoft Hyper-V.
Oba ponudnika imata tako brezplačne, kot plačljive virtualizacijske rešitve. Brezplačne so namenjene res majhnim postavitvam in morda bolj testni uporabi. Plačljive imajo zelo komplicirano licenčno politiko, ki za okolje s tremi strežniki, hitro nanaese nekaj 10.000 eur. Vmware dodatno ukinja prodajo licenc in sili uporabnike v najem njihove programske opreme, kar dolgoročno še draži stroške v zvezi s tem.
Včasih je omejitev tudi, da okolja zahtevajo namestitev na specifično strojno opremo, ki jo stestirajo, izdelajo posebne gonilnike zanjo in podobno. Tipično gre za dražje komponente in strežnike. Na drugi strani pa okolje ProxMox deluje povsod, kjer deluje Debian linux strežnik. Seveda je tudi tu smiselno izbrati kvalitetne komponente, ki imajo dobre sistemske gonilnike, niste pa vezani na liste kompatibilnosti (HCL), ki seveda ne morejo stestirati vse opreme, ki je na tržišču.
Če uporabljate brezplačne rešitve omenjenih ponudnikov, smo prepričani, da bi vam ProxMox precej olajšal delo.
Predstavljamo vam novo storitev – migracija na odprtokodni virtualizacijski sistem ProxMox. https://www.proxmox.com/en/
Kako se lotimo migracije?
Migracija je običajno priložnost za nadgradnjo sistema, če so obstoječi strežniki še relativno moderni, jih lahko razširimo z NVME diski, ki jih namestimo v obstoječa PCI vodila strežnikov. Če je potrebno, zagotovimo vmesni migracijski strežnik, da s tem minimaliziramo izpade storitev.
Virtualne strežnike lahko običajno fizično preselimo na nov sistem kar med delovanjem (če obstaja ustrezna licenca na obstoječi infrastrukturi, recimo vmotion na Vmware). Po končani selitvi diskov, moramo sistem ugasniti in konvertirati v nov format, kar traja običajno nekaj minut. Za tem virtualko zaženemo v ProxMox okolju.
Vsa dela lahko izvajamo na daljavo in v času, ko podjetje ne obratuje.
Po končani migraciji, nudimo tudi produkcijsko podporo za novo okolje.
Zakaj ProxMox?
Poleg očitne prednosti, da je virtualizacijski sistem ProxMox brezplačen (lahko se odločite, da plačujete podporo zanj), vidimo naslednje prednosti:
– Sistem podpira vse napredne funkcije virtualizacijski sistemov, vključno s HA postavitvijo in avtomatsko migracijo virtualnih serverjev,
– ima integiran backup sistem, ki sicer stane dodatno
– ima podporo za SAN in NAS strežnike, tako da lahko uporabite obstoječe rešitve
– Uporablja izredno zanesljiv ZFS sistem formatiranja diskov ki je obenem “RAID” kontroler. Tehnologijo je razvil Sun Microsystems in je v rabi že desetletje, v tem času se je konstantno izboljševala.
– Podpora za NVME diske, kjer dosegamo že hitrosti nad 3GBps.
– HyperConverged rešitve – del ProxMox sistema je lahko tudi CEPH distribuiran datotečni sistem, ki ga potem lahko upravljate kar iz ProxMox konzole.
– zelo efektivna tehnologija posnetkov (snapshots) omogoča lažje delo z virtualnimi strežniki, ki jih lahko “posnamemo” med delovanjem in morebiti kasneje povrnemo v stanje posnetka, če gre kaj narobe.
– zfs-sync – omogoča, da posnetke sistema shranjujemo na drugi lokaciji, lahko tudi čez internet. Če se zgodi kaj nepredvidenega, lahko te posnetke uporabimo za zagon sistema na oddaljeni lokaciji, ali pa jih prenesemo nazaj.
Kakšna je cena te migracije?
Tipično okolje, ki jih srečujemo pri našem delu, ima od 10 – 50 virtualnih strežnikov, običajno na najmanj dveh host strežnikih. Taka migracija traja od 2 – 3 dni in stane od 1500 + 2500 eur + ddv. Kar je bistveno ceneje, kot same licence za plačljive virtualizacijske rešitve.