Virtua IT, d.o.o.
Kotnikova ulica 25
1000 Ljubljana
Slovenija

T: +386 590 91780
E: info@virtua-it.si

Ste kupili TP-Link za 14,99 in potem še ojačevalnik za 17,99, pa WiFi še vedno ne dela? Če bi radi vedeli, zakaj je tako, moramo pogledat malo teorije. Če vam je vseeno, je pa odgovor enostaven, kupite WiFi router, ki stane vsaj ene 80 Eur. Namig: naprave, ki jih dobavljajo vaši internet ponudniki, stanejo cca 35 Eur.

 

V čem je torej skrivnost slabega delovanja teh naprav?

Trenutno vse WiFi naprave delujejo zgolj na dveh frekvenčnih pasovih, ki se gibljejo okrog 2.4 in 5.2 GHz. Posebej velik problem je na nižjem frekvenčnem pasu, ki je bil zasnovan za starejše naprave z »B« protokolom (natančneje 802.11b), ki je za vsak »kanal« zasedel le 11 MHz. Takih neodvisnih kanalov je bilo 13, vendar se je »B« standard kmalu izkazal za prepočasnega in smo zato prešli najprej na »G« nato pa na »N« standard modulacije, oba pa že v osnovi zahtevata 20 MHz na kanal. Zato se naših 13 neodvisnih kanalov zoži na zgolj 3 neodvisne, kjer lahko delujejo naše dostopne točke (AP) in oddajajo WiFi signal za lačne uporabnike.

Še huje postane, ko na sodobnejših napravah vklopimo »turbo«. Turbo pomeni, da sedaj želimo namesto 20 Mhz pasu kar 40 Mhz – seveda z namenom, da bi podvojili hitrost WiFi sistema. To deluje super, če živimo na samem, morda kje na vasi, kjer je prvi sosed vsaj 150m stran, sicer pa ne tako dobro. S tem smo namreč iz 13. originalnih kanalov naredili pogojno dva neodvisna. Pogojno zato, ker je odvisno od tega, kje na svetu smo. Večina držav dovoli omenjenih 13 kanalov, severna Amerika, pa le 11 in bi zato drugi že posegal izven dovoljenega frekvenčnega območja. Najbolj liberalni so pri tem Japonci, ki dovolijo celi 14 kanalov. Smiselne neodvinse kanale, ki jih je priporočljivo nastavit za posamezen WiFi standard, prikazuje slika: (Slika iz Wikipedije: https://en.wikipedia.org/wiki/List_of_WLA… )

 

Kaj lahko potem sploh naredimo

Kot verjetno vidite, je vsaj v mestih, neizbežno, da bo vaš AP frekvenčno sovpadel z nekaj drugimi AP vaših sosedov. Kaj lahko kljub temu naredimo, da bo zadeva delala kar se da dobro?

Na voljo imamo naslednja sredstva:

  • Lahko konstantno opazujemo okolje in naš AP nastavljamo na kanal, ki je najmanj zaseden – to počnejo dražje naprave, ki imajo za to opazovanje poseben, neodvisen frekvenčni analizator.
  • Lahko povečamo oddajno moč naprave, vendar pozor: če bo AP oddajal bistveno »glasneje« kot to zmore odjemalec, bomo dobili nesimetrično situacijo, pri kateri AP ne bo slišal odjemalca.
  • Izberemo lahko sistem, ki bo za ojačanje poskrbel z antenami namesto z ojačevalcem signala. Skrivnost tega pristopa je v tem, da antene poskrbijo, da se ojačanje zgodi le v neki prostorski smeri. Ker antene ojačajo oddajanje enako kot sprejemanje, ne bo prišlo do nesimetrične situacije in bo cel sistem deloval bistveno bolje. Anten je cel kup, za domačo rabo pa priporočamo sisteme, ki uporabljajo cel kup anten, recimo 64 in potem vsemu skupaj rečejo BeamForming. Antene so seveda zelo majhne, tako da jih spravijo v škatlo, ki ni bistveno večja od domačega usmerjevalnika, ima po ponavadi malce bolj kupolast izgled. Sistem anten potem za vsakega odjemalca posebej posluša, na katerih antenah se nejgov signal sliši najbolje, in le te uporabi za sprejemanje in oddajanje. Če se odjemalec premika, pač nekaj stokrat na sekundo ponovno ugotovi, kje se ga sliši najbolje in te podatke sproti prilagaja. Podobno delujejo tudi sodobni radarji, ki se več ne vrtijo, amapk s faznim zamikom in sistemom stacionarnih anten simulirajo vrtenje radarjev prejšnjih generacij. Zmagovalec na tem področju je Ruckus Wireless, podjetje, ki je to tehnologijo razvilo in kasneje nadgradilo še z nekaj dodatki, tako da jo sedaj imenujejo BeamFlex. APji, ki to znajo, se gibljejo od cca 350 eur dalje.

Če zgornje alineje povzamemo: na vsak način je treba doseči, da odjemalce naši APji slišijo kar se da razločno. Strokovno bi rekli, da želimo povečati razmerje med signalom in šumom, oziroma angleško SNR – signal to noice ratio. Če zgornje navedbe predstavimo še s številkami, gre zadeva nekako takole:

  • Domači AP oddaja tam nekje 17dBi. Če ga privijemo, pa cca 20dBi. Nad to vrednost nima smisla, ker telefoni in notesniki oddajajo okrog 15dBi
  • Z antenami pridobimo od 3 – 25 dB. Ker antene delajo pasivno, tako da oddajno moč usmerjajo v neko smer, to ponavadi ni najbolj praktično. Smiselne so panelne antene, ki oddajajo v smeri recimo 90 – 180 stopinj. Najboljše so seveda BeamFlex antene, ki ojačajo nekje do 15dB in same prilagajao smer ojačanja.

Če bi radi v praksi videli, kaj ste s posameznim ukrepom dosegli, pa na trgu obstaja kup orodij, ki bodo na vaši platformi pokazale rezultate vašega trdega dela pri optimizaciji WiFi omrežja. Če uporabljate Mac računalnik, potem je najboljše orodje WiFi Explorer Pro, ki niti ni drag, podpira pa celo kup frekvenčnih amnalizatorjev drugih proizvajalcev. Za skromnejše potrebe je tu tudi cenejši pripomoček WiFi Signal istega proizvajalca, ki vam bo dal kar dober vpogled v vaše wifi omrežje (slika)

 

Kaj pa AC in AC Wave 2 standard

Najnovejši WiFi standard je AC, ki je sedaj že v drugi iteraciji in mu rečemo tudi Wave 2. Ker je standardov nastalo veliko, je AC Wave 2 imenovan tudi WiFi 5.0. Pomembno pri AC na sploh je, da deluje le na 5,2 GHz. V praksi to pomeni, da gre bistveno slabše skozi ovire, predvsem vlažne zidove. Zaradi višje frekvence se tudi manj uklanja (zavija za robove za tiste, ki ste prešpricali večji del fizike). Je pa na voljo bisveno več frekvenčnega prostora. V Sloveniji konkretno kar 19 neodvisnih 20MHz širokih kanalov. Se pa zgodba zelo zoži, če uporabimo širše kanale. Pri 180MHz kanalu, kar je maksimum na AC standardu imamo tako na voljo le 2 neodvisna kanala.

Če ovir ni in če ni preveč sosedov, je pa AC super kul tehnologija, ki omogoča trenutno že skoraj gigabitne hitrosti. Seveda s primerno opremo tudi na strani odjemalca. Poleg MIMO (Multiple input, multiple output) tehnologije, ki jo je prinesel že N standard in omogoča sočasno oddajanje več prostorko ločenih signalov, WiFi 5.0 omogoča celo MU-MIMO, kar prej omenjenemu doda še »Multiple User«. V praksi to pomeni, da se AP pogovarja z več uporabniki hkrati preko več prostorsko ločenih kanalov.

Kaj pa prinaša prihodnost?

Wifi 6.0 seveda. Uradno 802.11ax bo prinesel boljšo izolacijo in sinhronizacijo klientov, da ne bodo, kot sedaj, povzročali toliko interferenc en drugemu. Prinesel bo tudi (zopet) višje modulacije, kar bo skupaj bojda prineslo 4x hitrejšo uporabniško izkušnjo. Standard je še v »draft« fazi, nekateri proizvajalci pa so že najavili routerje, ki ga bodo podpirali že to jesen. Verjetno ni preveč za hitet, ker se bo standard gotovo še spreminjal, strojna oprema pa ne bo nujno kompatibilna s temi spremembami.

Spletno mesto uporablja piškotke zaradi boljše uporabniške izkušnje. Z uporabo naše spletne strani potrjujete, da se z njihovo uporabo strinjate. Več o tem.

The cookie settings on this website are set to "allow cookies" to give you the best browsing experience possible. If you continue to use this website without changing your cookie settings or you click "Accept" below then you are consenting to this.

Close